Primer Šoštarič

11 svečk bolečine, strahu, negotovosti in novega upanja

Spoštovani blogerji.
Po dolgem času sem se odločil, da bom tudi jaz začel pisati svoj blog, s
katerim želim širši slovenski javnosti predstaviti predvsem tragičen primer
moje družine, ki že enajst let ne more vstopiti v svoje lastniško stanovanje in
to kljub številnim sodnim odločbam in izvršbam.

Celotna zgodba se
marsikomu zdi povsem nemogoče, da se v teh časih pri nas lahko dogaja kaj
takega, a je resnična. Ker se borim izključno za pravico, resnico in ohranitev
osnovnega človekovega dostojanstva, ne bom odnehal. Celo več, z odločitvijo za
pisanje bloga čutim veliko olajšanje S svojo zgodbo bom podobno kot pri zeljni
glavi odvijal liste vse do trenutka, ko bom odgrnil zadnjo tančico »skrivnosti«
in slovenski javnosti na osnovi argumentov iz dokumentov razkril, kaj si v teh
časih v imenu ustave in zakonov lahko privoščijo posamezniki s policije,
tožilstva in sodišča.

S to zgodbo želim dokazati, da so v ozadju
izključno posamezni akterji in ne celotne inštitucije! Zdaj je prišel čas, da
jih prepozna celotna Slovenija in ob tem upam, da bom s tem pisanjem spodbudil
še marsikoga, ki se zaradi podobnih primerov utaplja v žalosti, brezupu in
finančni bedi. »Beseda je orožje, vzemi ga v roke«, jaz pa pravim, internet je
kot atomska bomba, katere rušilna moč je namenjena izključno tistim, ki zakone
in ustavo zavestno ali nezavestno zlorabljajo v škodo »malih« ljudi.

Vabim vas, da
spremljate ta blog in se na moji spletni strani
(
http://primer-sostaric.si oziroma v brskalnik
vtipkajte »primer Šoštarič«) vpišite med prejemnike e-novic, s katerimi vas bom
obvestil, ko bo na e-dnevniku objavljen nov blog. To bo približno 2-krat na teden.

»Sočutje
daje pomen človeškemu življenju.

Je
vir vsake trajne sreče in veselja…«

Njegova svetost
Dalajlama

 

BILANCA PRIMERA ŠOŠTARIČ

3. septembra 2011
je minilo natanko enajst (11) let, ko sem moral s pet-člansko družino zaradi
nasilništva in odkritih groženj z ubojem (vpričo policije) po lestvi zapustiti
naše lastniško stanovanje v Domžalah
.
Primer Šoštarič je v javnosti vzbudil veliko zanimanja in zgražanja. O
našem primeru je bilo v teh letih napisanih več kot 60 člankov in prispevkov v
Delu, Dnevniku, na TV in v drugih medijih (
http://primer-sostaric.si oziroma v brskalnik
vtipkajte »primer Šoštarič«).
Vendar tudi po 11. letih, tudi ob
prisotnosti policije in celo ob navzočnosti sodnice, še vedno ne moremo stopiti
v lastno stanovanje. Ne moremo ga niti prodati, oddati v najem ali podariti
najvišjim predstavnikom slovenske oblasti, in to kljub dejstvu, da imam v rokah
več pravnomočnih odločb sodišča, iz katerih jasno izhaja, da je bila moja
družina nasilno pregnana iz lastnega stanovanja.

Kaj se dogaja v tej
državi? O tem več kot nazorno dokazujejo statistični podatki o primeru Šoštarič:

o  
v 11 letih je bilo na domžalskem
Okrajnem sodišču skupaj vodenih 6
kazenskih ( 3 so pravnomočne) in 3 civilne tožbe (vse tri so pravnomočne),

na okrožnem sodišču v Ljubljani pa 2
tožbi (pravnomočne)
,

o  
samo v kazenskem postopku (K 249/
2003),  kjer sem bil kot tožnik zoper nasilneže prisiljen podati 5
zasebnih kazenskih tožb, je bilo od leta
2005 do danes na Domžalskem sodišču:

      preloženih ali odpovedanih 34
razprav
, od tega 24-krat
zaradi tega, ker tožene stranke oziroma njegovih družinskih članov ni bilo na
sodišče zaradi najrazličnejših razlogov (bolezen, opravičilo, brez razloga, ker
niso imeli zagovornika in podobno. V 10 primerih pa so razprave odpadle na
odločitev sodišča oziroma brez pravega razloga. Ena razprava je bila odpovedana
zaradi sodniške stavke.

       3 tožbe so bile zavrnjene zaradi
zastaranja
,

o  
50-krat
je od 3. 9. 2000 v primeru Šoštarič
posredovala policija,

o  
več kot 20 kazenskih ovadb je v 11 letih zavrnilo Okrožno državno tožilstvo Ljubljana (zunanji oddelek v
Domžalah – tožilec Zoran Milanović),

o  
3-krat
je bila na predlog oz. zahteve »kazenske« sodnice opravljena sodna cenitev mojega stanovanja, saj so me posamezne sodnice večkrat nagovarjale k
prodaji stanovanja, namesto, da bi zasliševale in preverjale dokaze v kazenskem
spisu. Po nalogu sodišča sem moral v tem desetletju naročiti in plačati 4
cenitve mojega premoženje,

o  
4-krat so bile napovedane pravnomočne sodne izvršbe,
od katerih je bila uspešna samo ena,

o  
2-krat
so me domžalske sodnice napotile po izvedensko mnenje k psihiatru,

o  
od 30.3. 2001 do 4.5.2002 so
»množično« zbolevale domžalske sodnice. Zaradi tega je v navedenem obdobju
odpadlo 13 zaslišanj.

To je le delček
tragične zgodbe moje družine, zajet v številkah…

Podrobneje

Kategorije: Blog

Komentarji so izklopljeni.